Ob nastanku metastaz je kemoterapija obvezna terapija sistemskega zdravljenja

Ker gre pri rakavih obolenjih za prekomerno delitev in kopičenje celic, je tudi zdravljenja raka usmerjeno v zaviranje tega procesa. V primerih, ko se rak razširi tudi na ostale dele telesa, kjer nastanejo zasevki oziroma metastaze, je obvezna kemoterapija, ena od oblik sistemskega zdravljenja raka.

Z eno besedo kemoterapija označuje uporabo kemičnih snovi, ki jih imenujemo citostatiki oziroma kemoterapevtiki. Njihova glavna naloga je, da zavirajo delitev rakavih celic in jih zastrupljajo, na ta način pa se rakave celice sčasoma uničijo. Največja težava pri kemoterapiji je, da citostatiki poškodujejo tudi zdrave celice, kar se odraža v njenih neželenih učinkih.

Različne oblike kemoterapije prejmete v več ciklih

Odvisno od vrste raka in njegovih razsežnosti, je potrebno kemoterapijo večkrat opraviti. Povprečno bolniki prejmejo 6 do 8 ciklov v razmiku treh tednov, pri čemer je način prejemanja citostatikov lahko različen.

Običajno se kemoterapija izvaja v ambulanti, kjer prejmete injekcijo citostatikov. Kadar dobite citostatike v obliki infuzije, morajo določeni bolniki preživeti v bolnišnici do 5 dni, saj postopek poteka intravenozno v obliki krajših ali daljših infuzij. Kemoterapijo pa lahko prejmete tudi v obliki tablet. V tem primeru jih lahko po zdravnikovih navodilih jemljete kar doma.

Kdaj je kemoterapija najbolj učinkovita?

Določeni bolniki zdravljenja s kemoterapijo ne potrebujejo, ali pa ga ne bi dobro prenesli. Znano je tudi, da je ta oblika zdravljenja učinkovita le pri določenih vrstah raka, kot so maligni limfoni, rak na modih, otroški raki, rak na dojkah, debelem črevesju, jajčniku in pri nekaterih oblikah pljučnega raka.

Kemoterapijo se največkrat uporablja za zdravljenje napredovane oziroma razsejane bolezni. Prav tako pa se jo lahko uporabi kot dopolnilno zdravljenje ob kirurški odstranitvi raka. V tem primeru zmanjšamo tveganje za ponovitev bolezni, saj kemoterapija uniči morebitne rakave celice, ki bi bile po operaciji lahko še vedno prisotne v telesu.